Ste bili udeleženi v nesreči, kjer ste utrpeli kakršnokoli škodo? Sedaj ne veste, kaj storiti, oz. se sprašujete, ali vam pripada ustrezen znesek odškodnine? V našem podjetju vam bomo svetovali ter ponudili pomoč pri pridobivanju slednje. Pomagali vam bomo tudi pri poravnavi, če se boste raje odločili za enostavnejše reševanje nastalega problema. Izpolnite obrazec na naši spletni strani ter se enkrat za vselej prepričajte o vaših možnostih ter kaj vam je storiti po nastali škodi.

Do odškodnine ste upravičeni vedno, kadar vam je bila povzročena materialna ali nematerialna škoda. V znesek odškodnine so všteti stroški, ki ste jih z nastankom škode utrpeli. V prometni nezgodi se vam tako povrnejo stroški avtomobila ter ostalih uničenih stvari, nekoliko večji problem pa nastane, kadar je nastala škoda nematerialna.

Nepremoženjska škoda tako vključuje razne telesne poškodbe ter mentalne bolečine, mednjo pa štejemo tudi blatenje dobrega imena, katerega rezultat je npr. slabšanje družbenega položaja, izguba službe, izguba strank itd. Ker nepremoženjske škode ni tako enostavno oceniti, sploh pa zanjo označiti primernega zneska odškodnine, ki bo kompenzirala nastalo škodo, je odškodnina odvisna predvsem od objektivnega doživljanja izgube določene dobrine.

Odškodnina se vedno pridobiva na podlagi ustrezno izpolnjenega odškodninskega zahtevka. Slednjega bomo za vas izpolnili ter vložili mi, zato ste lahko prepričani, da bo izpolnjen strokovno ter natančno. Čeprav so si različni primeri na prvi pogled zelo podobni, je vsakega izmed njih potrebno obravnavati individualno, saj lahko včasih že najmanjša razlika popolnoma spremeni končni izzid.

Če se vam zdi, da vam odškodnina ne bo ponudila posebnega zadoščenja, sočustvujete s krivcem ali preprosto ocenjujete, da krivec nima denarja, se lahko odločite tudi za poravnavo. Poravnava je postopek, kjer obe stranki popustita ter se dogovorita za kompromis – predstavlja reševanje težave brez sodišča ter je zatorej lažja in manj zamudna. Njena pomanjkljivost je, da je zaradi popuščanja iztrženi znesek odškodnine manjši.

Vsakodnevno smo priča številnim prometnim nesrečam, v katerih so udeležena tako motorna vozila, kot tudi pešci in kolesarji in se izplača odškodnina. Hitro se lahko zgodi tudi nam, da bomo udeleženi v prometni nesreči, zato je dobro, da smo vnaprej pripravljeni in vemo kako ravnati v takih situacijah in kdaj vam pripada odškodnina. V kolikor oškodovanec v prometni nesreči utrpi kakršnokoli obliko škode, mu jo je povzročitelj dolžan povrniti odškodnino. Obligacijski zakonik pozna dve vrsti škode – premoženjsko in nepremoženjsko ter dve obliki odgovornosti – krivdno in objektivno. Premoženjska škoda je lahko navadna (kadar gre za zmanjšanje premoženja) ali pa gre za izgubljeni dobiček (preprečitev povečanja premoženja). Nepremoženjska škoda pa je podana, kadar gre za povzročitev telesnih bolečin, duševnih bolečin ali strahu drugemu. Le pri izredno lahkih prometnih nesrečah oz. pri minimalnih trkih se lahko zgodi, da ne nastane nobena škoda in poravnava med udeleženci ni potrebna. Pri vseh ostalih nesrečah pa nastane vsaj ena oblika škode in takrat je oškodovanec upravičen do pravične odškodnine.

Kadar pride do prometne nesreče je potrebno ugotoviti kdo je odgovoren za nastanek le te in komu pripada odškodnina. Krivda oz. krivdna odgovornost povzročitelja je podana, kadar škodo povzroči namenoma ali iz malomarnosti. To pomeni, da kadar voznik vozila ne upošteva cestnoprometna pravila in predpise ter zaradi tega povzroči prometno nesrečo, krivdno odgovarja za nastalo škodo. Za take primere, kjer smo upravičeni do odškodnine pa morajo imeti vsi vozniki sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje, kar pomeni, da vso utrpljeno škodo poravna zavarovalnica. Objektivna odgovornost je podana, kadar odškodnina nastane zaradi dejavnosti ali stvari, iz katerih izvira večja nevarnost za okolico in imetnik take stvari odgovarja za povzročeno škodo ne glede na krivdo. Med nevarne stvari pa se šteje tudi premikajoče se vozilo, vendar pravila o uporabi objektivne odgovornosti pridejo v poštev zgolj v razmerju do pešca ali kolesarja. Torej, v kolikor pride do prometne nesreče med vozilom in pešcem ali kolesarjem, bo zavarovalnica, kjer je zavarovano vozilo poravnala odškodnino tudi v primeru, da voznik vozila ne bo krivdno odgovoren za nastanek prometne nesreče. Seveda bo pri tem upoštevala prispevek oškodovanca k nastanku prometne nesreče in sorazmerno znižala višino odškodnine. Za lažje razumevanje objektivne odgovornosti naj omenimo primer II Cp 3371/2011, ko je voznik ponoči do smrti povozil človeka, ki je (pod vplivom alkohola) ležal v temnih oblačilih na cestišču. Ne glede na to, je sodišče določilo da odškodnina pripada svojcem pokojnika in pri tem poudarilo, da »posebej skrben voznik, ki vozi po naselju, mora vedno, torej tako podnevi kot ponoči, pričakovati, da lahko naleti na pešca na cestišču, pri tem pa niti ni bistveno, ali pešec na vozišču leži (kot v konkretnem primeru), ali pa je na cestišču v kakšnem drugačnem položaju.«

Odškodnina in premoženjska škoda nastane v (skoraj) vsaki prometni nesreči, saj je vozilo poškodovano tudi ob manjšem trku. Premoženjska škoda je torej lahko škoda, ki nastane na vozilu in na drugih predmetih, ki so se poškodovali zaradi prometne nesreče (npr. mobitel, očala, ipd.), lahko nastane zaradi plačila zdravil, zdravstvenih storitev, prevoza na preglede, itd. Premoženjska škoda pa lahko nastane tudi zaradi izgubljenega dobička, v kolikor je poškodovana oseba v bolniškem staležu in prejema nižji dohodek kot bi ga prejemala, če bi delala. Odškodnina pripada oškodovancu zaradi premoženjske škode, jo pa mora seveda izkazati in dokazati z različnimi dokazili (računi, potrdilo delodajalca, itd.). Nepremoženjska škoda je, kot že rečeno, škoda, ki pri osebi nastane zaradi telesnih in duševnih bolečin ter zaradi strahu. Poravnava in odškodnina zaradi povzročitve nepremoženjske škode je na podlagi Obligacijskega zakonika možna v več primerih, mi pa se bomo osredotočili samo na tiste, ki pridejo v poštev pri prometnih nesrečah. Zakon določa, da pravična denarna odškodnina pripada oškodovancu za pretrpljene telesne in duševne bolečine, zaradi (trajnega) zmanjšanja življenjske aktivnosti, zaradi skaženosti, zaradi smrti bližnjega ter za strah v kolikor okoliščine primera, stopnja strahu in bolečin ter dolžina njihovega trajanja to opravičujejo. Odškodnina za nepremoženjsko škodo je neodvisna tudi od (morebitnega) vračila premoženjske škode.

Odškodnina za nepremoženjsko škodo je seveda odvisna od številnih dejavnikov, najpomembnejši pa je seveda obseg in teža poškodb, ki jih dokazujemo z izvidi. Prav tako je pri določanju pravične odškodnine pomembna dolžina zdravljenja, število opravljenih kontrolnih pregledov, fizioterapij, morebitni operativni posegi, hospitalizacija, morebitne predhodne težave ter tudi ali so pri oškodovancu zaradi poškodbe ostale trajne posledice, ipd. Zavarovalnica pripravi poravnalno ponudbo, in kakšna naj bo odškodnina ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin, pri tem pa mora upoštevati tudi sodno prakso.

Naše podjetje se že več kot 15 let ukvarja s poravnavo odškodnin, zato smo na tem področju izpopolnjeni in izkušeni in to je tudi eden izmed razlogov, da se lahko pohvalimo z mnogimi uspešnimi primeri, ko se je izplačala visoka odškodnina. Vsakemu primeru se temeljito posvetimo in z veliko vloženega truda poskrbimo, da za vsako stranko pridobimo najboljšo možno odškodnino. Stranke se tako izognejo dolgotrajnim in dragim sodnim postopkom, saj se z zavarovalnico poravnajo izvensodno in s precej nižjimi stroški.