Sem David Vidrih in svoj navdih za kakršnokoli ustvarjanje, naj bodo to poslovni podvigi, razne osebne odločitve ali pa za različno ustvarjanje vedno iščem in tudi najdem na svojih potovanjih. Potovanja človeku odprejo um in prav zares začneš razmišljati o stvareh na drugačen način. Vzorci obnašanja se spremenijo in o različnih stvareh in dogodkih začneš gledati iz drugačnega zornega kota.
Jaz, osebno, sem popolnoma drugačen človek, kot je bil David Vidrih v mlajših letih. Bil sem nekoliko neroden, neopazen in težko sem komuniciral z ljudmi, katerih nisem dobro poznal. To potrjujejo tudi znanci iz mlajših let, ki kar nekajkrat po snidenju vprašajo: »David Vidrih, a si to res ti?«. Če želite odpreti svoja obzorja in osvoboditi um priporočam za začetek krajša potovanj, potem pa vse daljša, na bolj odročne destinacije in med različne ljudi. Že z nekajdnevnimi potovanji po Evropi si lahko izredno izboljšate komunikacijo in pridobite na samozavesti ter iznajdljivosti. Vse se začne že z organizacijo. Da se odločiš za destinacijo, rezerviraš let ali kakšen drug transport ter prenočišče, je potrebna komunikacija z neznanimi ljudmi. To je odličen trening za samozavest. Iznajdljivost se pokaže na letališču in potem pri raziskovanju mest in dežel. Kako pristopiti k ljudem, kako se dogovoriti za sobo, hrano, kako barantati in podobno.
Povedal sem že, da je bil mlajši David Vidrih bolj nesamozavesten in malce neroden. Naj vam povem moje prve izkušnje s potovanji. Za potovanja sem se navdušil ko sem šel na obisk h kolegu v Maroko. Če ne bi bilo z mano prijatelja, bi verjetno pristal v Gvatemali. Popolnoma nič se nisem znašel na letališču in vse se mi je zdelo zapleteno, veliko in popolnoma nemogoče, da ujameva pravi avion. Seveda se je vse srečno končalo, saj je prijatelj že večkrat potoval z letalom, vendar sem bil vseeno popolnoma paranoičen. Lahko vam tudi povem, da je prijatelja moja zmedenost izredno zabavala. No, še tudi sedaj, ko imam za sabo že veliko letov se mi včasih pripeti da zgrešim terminal ali pa se lovim kje je moj check-in. Nasvet za vse nove popotnike: podrobno se pripravite na odhod, da ne bo na letališču nepotrebnih zapletov. Na manjših letališčih skoraj ni možnosti da kaj ušpičit, težava je v velikih letališčih, ki so velika kot manjše mesto. No, popolnoma sem zašel iz teme. Današnji naslov je namreč David Vidrih: Navdih.
Potovanja so moja strast, toda moja ljubezen je narava. Naravnost obožujem čudovite sončne zahode, tisoč odtenkov modre, zelene in turkizne v različnih morji, rekah ali jezerih. Še vedno imam v glavi sliko čudovite turkizne barve morja na Filipinih. Ogromno zanimivih občutkov mi je vzbudil obisk bazarja v Istanbulu in vedno me navdihnejo nenavadne rože. Ja, za moškega je to kar malo čudno, vendar me fascinirajo nenavadne oblike, divje barve in raznoliki vonji. Potovanja in narava torej pri meni hodita z roko v roki. Potovanja mi omogočajo raziskovanje čudovitih kosov sveta, kjer vidim dih jemajoče prizore. Dobro, očitno je današnji David Vidrih bolj samozavesten in očitno tudi izredno romantičen. Včasih si res ne morem pomagati.
Na potovanjih pa me poleg narave fascinirajo ljudje. Ko se odpravim na novo destinacijo me najbolj zanima kako ljudje funkcionirajo kot družbena bitja. Kakšni so odnosi med njimi, ali pri njih navade in običaje vodi religija ter kako je s tradicijo? Malo naivno od mene, da navade in način življenja v določeni državi primerjam z našim, vendar je to pač moj osebni primerjalni sistem. Vendar pa naj tukaj samo dodam, da v mojih primerjavah nikoli ne uporabljam besed boljši ali slabši. Zavedam se, da je pač na drugih koncih sveta drugače kot pri nas. Način življenja ljudi po navadi usmerja njihova geografska lega. Tukaj mislim na pogoje za življenje; kakšno je podnebje, je v bližini voda, kakšne so povprečne temperature in podobno. Seveda pa so potem tukaj družbeni dejavniki kot sta religija in tradicija. Ne glede na različne destinacije, kjer sem imel priložnost spoznavati ljudi, lahko rečem, da so ljudje na splošno dobri in prijazni. In ravno to me navdihuje znova in znova. Zdaj boste zagotovo rekli: »David Vidrih, vsi ljudje pa že niso dobri.« morda so bili vsi prijazni z mano, ker sem bil tujec, ker sem bil zanimiv ali ker so hoteli od mene denar. V vsakem primeru, ne glede na razlog, vedno sem bil povsod dobrodošel. V kulturah in družbah, kjer materialno še niso zelo napredni, še vedno znajo prisluhniti in pomagati drug drugemu. Skupnosti delujejo zaradi dobrih medsebojnih odnosov. Kot sem že rekel, nikoli ne primerjam neko ljudstvo z nami, vendar pa se včasih močno zaželim, da bi bilo medsebojne pomoči in prijaznosti brez skritih namenov več.
David Vidrih: popotnik. To sem jaz in ne moralist. Zgornje besede so le moje skromne izkušnje in razmišljanje. Upajte si, raziskujte in ponovno odkrijte svoje prave vrednote.