Pogodba o dosmrtnem preživljanju je eden izmed najpogostejših pravnih institutov na področju urejanja premoženjskih in življenjskih razmerij med starejšimi osebami ter njihovimi svojci ali drugimi osebami, ki se zavežejo nuditi pomoč in oskrbo. Gre za pogodbo, s katero se ena stranka zaveže drugo preživljati do njene smrti, druga stranka pa v zameno prenese določeno premoženje ali pravico.
Ta pogodba je v slovenskem pravnem prostoru posebej pomembna zaradi staranja prebivalstva, povečane potrebe po dolgotrajni oskrbi in želje posameznikov, da si zagotovijo varnost ter pomoč v starosti. Hkrati pa predstavlja tudi pomembno pravno in finančno odločitev, zato je treba pred sklenitvijo dobro razumeti njene posledice.
Kaj je pogodba o dosmrtnem preživljanju?
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je obligacijska pogodba, ki jo ureja Obligacijski zakonik. Z njo se preživljalec zaveže, da bo drugo osebo oziroma preživljanca preživljal do njegove smrti, preživljanec pa mu v zameno prepusti določeno premoženje.
Bistvena značilnost te pogodbe je, da premoženje praviloma preide na preživljalca šele po smrti preživljanca. Do takrat ostane preživljanec lastnik svojega premoženja, kar mu daje določeno stopnjo varnosti.
Najpogosteje gre za prenos:
- nepremičnin,
- zemljišč,
- hiše ali stanovanja,
- prihrankov,
- drugega vrednejšega premoženja.
Na drugi strani pa preživljalec običajno zagotavlja:
- hrano,
- bivanje,
- nego,
- zdravstveno pomoč,
- pomoč pri vsakodnevnih opravilih,
- družbo in psihosocialno podporo.
Kdo lahko sklene pogodbo?
Pogodbo o dosmrtnem preživljanju lahko sklene vsaka poslovno sposobna oseba. Najpogosteje jo sklepajo:
- starejše osebe z otroki ali sorodniki,
- posamezniki brez bližnjih sorodnikov,
- osebe, ki potrebujejo pomoč zaradi bolezni ali starosti,
- zakonski ali zunajzakonski partnerji,
- druge fizične osebe.
Pomembno je, da sta obe pogodbeni stranki ob sklenitvi pogodbe sposobni razumeti pomen in posledice pravnega posla.
Oblika pogodbe
Pogodba o dosmrtnem preživljanju mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. To pomeni, da jo pripravi ali potrdi notar, ki preveri identiteto strank, njihovo poslovno sposobnost ter zakonitost vsebine.
Notarska oblika je obvezna predvsem zato, ker gre za pomemben pravni posel z dolgoročnimi posledicami in pogosto vključuje prenos nepremičnin.
Če pogodba ni sklenjena v predpisani obliki, je lahko neveljavna.
Vsebina pogodbe
Dobra pogodba o dosmrtnem preživljanju mora biti jasna, natančna in čim bolj konkretna. V praksi se pogosto pojavljajo spori prav zaradi nejasno določenih obveznosti.
Pogodba naj vsebuje:
- podatke o pogodbenih strankah,
- opis premoženja,
- obseg in način preživljanja,
- pravice in obveznosti obeh strank,
- določila o morebitni oskrbi v domu za starejše,
- način kritja stroškov,
- pogoje za razvezo pogodbe.
Smiselno je, da se natančno določi:
- kdo krije zdravstvene stroške,
- kdo plačuje položnice,
- ali ima preživljanec pravico bivati v nepremičnini do smrti,
- kakšna pomoč se pričakuje,
- kako se ravna v primeru bolezni ali nepokretnosti.
Prednosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju
Za preživljanca
Glavna prednost za preživljanca je občutek varnosti. Oseba si lahko zagotovi pomoč in oskrbo v obdobju starosti ali bolezni, hkrati pa ostane lastnik svojega premoženja do smrti.
Prednosti vključujejo:
- zagotovljeno pomoč,
- možnost bivanja doma,
- večjo socialno varnost,
- individualno dogovorjene obveznosti,
- možnost izbire osebe, ki bo nudila pomoč.
Za preživljalca
Preživljalec lahko po smrti preživljanca pridobi premoženje, pogosto nepremičnino ali drugo vrednost.
Prednosti so:
- pravna ureditev razmerja,
- možnost dolgoročnega načrtovanja,
- pridobitev premoženja po smrti preživljanca.
Slabosti in tveganja
Kljub številnim prednostim pogodba prinaša tudi določena tveganja.
Tveganja za preživljanca
Preživljalec svojih obveznosti morda ne izpolnjuje ustrezno ali pa pride do poslabšanja odnosov. V takih primerih se lahko preživljanec znajde v težkem položaju.
Možna tveganja:
- zanemarjanje,
- neizpolnjevanje dogovorjenih obveznosti,
- psihološki pritiski,
- konflikti med strankama.
Tveganja za preživljalca
Preživljalec ne more vnaprej vedeti, kako dolgo bo moral zagotavljati pomoč in kakšni bodo stroški oskrbe.
Tveganja vključujejo:
- visoke stroške zdravstvene oskrbe,
- dolgotrajno nego,
- spore z dediči,
- čustvene in organizacijske obremenitve.
Razlika med pogodbo o dosmrtnem preživljanju in darilno pogodbo
Pogosto prihaja do zamenjave med pogodbo o dosmrtnem preživljanju in darilno pogodbo.
Pri darilni pogodbi pride do prenosa premoženja praviloma takoj, medtem ko pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju premoženje preide na preživljalca šele po smrti preživljanca.
Pomembna razlika je tudi v tem, da mora pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju obstajati dejanska obveznost preživljanja, zato ne gre zgolj za brezplačen prenos premoženja.
Razveza pogodbe
Pogodba se lahko razveže sporazumno ali sodno.
Do sodne razveze lahko pride predvsem:
- če ena stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti,
- če postane skupno življenje nevzdržno,
- če pride do hujših sporov ali zlorab.
Sodišče pri odločanju presoja vse okoliščine posameznega primera.
Davčni vidik
Davčne posledice pogodbe o dosmrtnem preživljanju so odvisne od konkretnega primera in vrste premoženja. Pogosto gre za vprašanja v zvezi z davkom na dediščine in darila ter morebitnimi stroški prenosa nepremičnin.
Ker se zakonodaja lahko spreminja, je priporočljivo pred sklenitvijo pogodbe pridobiti nasvet notarja, odvetnika ali davčnega svetovalca.
Pomen zaupanja med strankama
Uspešnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju je v veliki meri odvisna od medsebojnega zaupanja in dobrih odnosov. Gre za dolgoročno razmerje, ki pogosto vključuje vsakodnevno pomoč, osebno nego in tesen stik med strankama.
Zato je pomembno, da:
- se pogodba sklepa premišljeno,
- so obveznosti jasno določene,
- obstaja odprta komunikacija,
- obe strani razumeta svoje pravice in dolžnosti.
Zaključek
Pogodba o dosmrtnem preživljanju predstavlja pomemben pravni instrument za urejanje oskrbe in premoženjskih razmerij v starosti. Lahko pomeni dobro rešitev tako za preživljanca kot za preživljalca, vendar le, če je sklenjena premišljeno, pregledno in ob medsebojnem zaupanju.
Pred podpisom pogodbe je priporočljivo pridobiti strokovni pravni nasvet ter natančno premisliti o vseh posledicah takšne odločitve. Jasno opredeljene pravice in obveznosti namreč zmanjšujejo možnost sporov ter prispevajo k večji varnosti obeh pogodbenih strank.