Kako je definirana izročilna pogodba?

Izročilna pogodba je posebna vrsta pogodbe, urejena v Obligacijskem zakoniku. Sklepa se jo med dvema osebama, in sicer med zapustnikom in upravičencem, pri čemer slovenska zakonodaja določa, da gre za vrsto dednopravne pogodbe. Glavna značilnost izročilne pogodbe je, da se premoženje na upravičenca prenese takoj ob sklenitvi pogodbe. Po vsebini je izročilna pogodba podobna pogodbi o dosmrtnem preživljanju, vendar se pri slednji premoženje prenese na upravičenca šele po smrti zapustnika.

Kaj je pomembno vključiti v izročilno pogodbo?

Zapustnik mora v izročilno pogodbo zapisati pogoje, ki jih mora upravičenec izpolniti, da se nanj lahko prenese premoženje. Poleg obveznosti pa morajo biti v izročilni pogodbi zapisane tudi pravice upravičenca, ki jih ta pridobi takoj po podpisu pogodbe. Med pravice, ki jih ima upravičenec, štejemo predvsem lastninske pravice nad nepremičnino, premičnino in podobno. Po drugi strani pa med obveznosti spadajo denarna podpora, skrb za dom, nego in podobno.

Ko je izročilna pogodba sklenjena, se predmet pogodbe (na primer nepremičnina, ki jo prejme upravičenec) več ne všteva v dedno maso. To pomeni, da ga dediči ne morejo podedovati po smrti zapustnika. Za vrnitev predmeta pogodbe v dedno maso mora obstajati utemeljen razlog, ki ga morajo dediči dokazati. Vrnitev v dedno maso je možna tudi, če je izročilna pogodba sklenjena na neveljaven način.

Kaj vse je treba upoštevati pred podpisom izročilne pogodbe?

Ena najpomembnejših značilnosti izročilne pogodbe je, da mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Prav tako je ključnega pomena, da pogodbo lastnoročno podpišejo vse vpletene strani. Premoženje, ki se prenese na upravičenca, mora nujno biti v lasti zapustnika, nikakor pa ne tretje osebe. To pomeni, da predmet pogodbe ne more biti premoženje, ki ga zapustnik šele namerava pridobiti v prihodnosti.

Kot že omenjeno, se predmet izročilne pogodbe ne more vključiti v dedno maso, razen če za to obstajajo utemeljeni razlogi. Po drugi strani pa lahko premoženje, ki ga zapustnik še ni pridobil, po pridobitvi postane del dedne mase. Pomembno je tudi, da lahko, če se stranki dogovorita, zapustnik še vedno uživa v predmetu izročilne pogodbe. To pomeni, da lahko na primer še vedno stanuje v nepremičnini, ki je predmet pogodbe. Enako velja tudi za njegovega zakonca. V zameno za lastninsko pravico nad nepremičnino ima zapustnik pravico zahtevati dosmrtno rento, dosmrtno preživljanje in druge oblike pomoči s strani upravičenca.

Kdaj je smiselno skleniti izročilno pogodbo?

Izročilno pogodbo je smiselno skleniti, ko želi zapustnik že v času svojega življenja razdeliti premoženje med dediče ali pa želi dediču, ki ga oskrbuje, zagotoviti koristi tudi po svoji smrti. Kot že omenjeno, mora obstajati tudi obveznost, ki jo mora upravičenec izpolnjevati. Izročilna pogodba je stvar dogovora med strankama, kar pomeni, da so njeni elementi odvisni od prioritet in preferenc posameznih strank. Za veljavnost izročilne pogodbe je ključno, da je sklenjena v obliki notarskega zapisa.

Kaj se zgodi, ko se kateri izmed dedičev ne strinja z vsebino izročilne pogodbe in njeno sklenitvijo?

Kot že omenjeno, se po smrti zapustnika predmet izročilne pogodbe ne more všteti v dedno maso. To še posebej velja, če je upravičenec redno in dosledno izpolnjeval obveznosti, določene v izročilni pogodbi. V nasprotnem primeru lahko dedič z ustreznim dokaznim gradivom izpodbija veljavnost izročilne pogodbe zaradi neizpolnitve obveznosti.

Kaj se zgodi z dolgovi zapustnika?

Če je zapustnik sklenil izročilno pogodbo, se njegovi dolgovi ne prenesejo na upravičenca. Ker pa je izročilna pogodba fleksibilna in omogoča prilagoditve med strankama, se lahko dogovorita tudi drugače, vendar mora biti vsak dogovor jasno in natančno zapisan. Če je zapustnik imel dolgove, lahko njegovi upniki izpodbijajo izročitev predmeta izročilne pogodbe, vendar morajo za to izpolniti določene pogoje. Na izročilno pogodbo je treba plačati tudi davek, katerega višina je določena v Zakonu o davku na dediščine in darila. Potomci v prvem dednem redu, ki so v tesni sorodstveni povezavi z zapustnikom, pa so oproščeni plačila tega davka.

V katerih primerih se lahko izročilna pogodba izpodbija?

Eden izmed najpogostejših razlogov za izpodbijanje izročilne pogodbe je neizpolnitev obveznosti s strani upravičenca. Če ta na primer preneha skrbeti za zapustnika, lahko zapustnik z ustreznimi dokazi odstopi od izročilne pogodbe ali jo prekliče. Enako velja, če je upravičenec pokazal nehvaležnost ali se je obnašal nemoralno.

Za preklic izročilne pogodbe je treba vključiti tudi sodišče, ki vsak primer obravnava individualno. Če je upravičenec tudi nujni dedič, lahko v primeru preklica izročilne pogodbe zahteva svoj nujni delež, ki mu pripada po zakonu. Zapustnik lahko v oporoki določi, da želi tega dediča razdediniti zaradi neprimernega vedenja ali hude nehvaležnosti, vendar morajo za to obstajati ustrezni dokazi.

Za preklic izročilne pogodbe morajo biti izpolnjeni določeni zakonski pogoji. Enako velja tudi za izpodbijanje pogodbe. Kot že omenjeno, je zadosten razlog za preklic ali izpodbijanje izrazita nehvaležnost, ki se kaže kot nemoralno vedenje upravičenca. Drugi možen razlog je manipulacija zapustnika. Če ostalim dedičem uspe dokazati, da je bil zapustnik zmanipuliran s strani upravičenca, izročilna pogodba preneha veljati. Tretji možen razlog za preklic pogodbe je neizpolnjevanje obveznosti s strani katerekoli stranke. Za veljavnost izročilne pogodbe je ključno, da se obe pogodbeni stranki dosledno držita vsega, kar je zapisano in dogovorjeno v pogodbi.

Pred podpisom in sklenitvijo izročilne pogodbe je smiselno poiskati pravni nasvet od odvetnika. Vsebina izročilne pogodbe mora jasno določati obveznosti in pravice posamezne stranke, saj je le kakovostno zapisana pogodba tudi veljavna. V tem primeru se minimizirajo morebitne dileme in zagotovi, da obe pogodbeni stranki natančno razumeta, kaj se od njiju pričakuje. Odvetnik bo strankama posredoval vse potrebne informacije in tako zagotovil, da ne bo prišlo do nepotrebnih nejasnosti. Odvetnika lahko kontaktirajo tudi dediči, če skušajo dokazati ničnost oziroma neveljavnost pogodbe in sumijo na kršitev obveznosti s strani upravičenca.